ALTERNATIVNA MEDICINA
VODIČ PO KOMPLEMENTARNI IN ALTERNATIVNI MEDICINI
Na področju uporabe komplementarne in alternativne medicine (KAM) predvsem v razvitem svetu beležimo strmo naraščajoč trend uporabe in ponudbe teh storitev. Alternativna medicina je pritegnila pozornost medijev in medicinske skupnosti zunaj sistema pa tudi vladnih uradov in javnosti. Eurocam, združenje evropskih organizacij v sektorju tradicionalne, komplementarne in integrativne medicine, KAM definira kot različne medicinske sisteme in terapije, temelječe na znanju, veščinah in praksi ter izhajajoče iz teorije in filozofije. Uporablja se jih za izboljšanje zdravja, za preventivo, diagnostiko ter za zdravljenje fizičnih in duševnih težav. Podobno jih opredeljuje tudi ameriški NCCIH (National Center for Complementary and Integrative Health).
Komplementarna in alternativna medicina je dejavnost, ki zajema široko področje raznovrstnih in nedefiniranih storitev, praks in sistemov za ohranjanje in krepitev zdravja, preventivo in dobro počutje. Komplementarni načini zdravljenja se uporabljajo kot dodatek ali dopolnilo konvencionalni metodi oziroma skupaj z njo, alternativni terapevtski pristopi pa se uporabljajo namesto konvencionalne medicine.
Ocenjuje se, da v ZDA storitve KAM uporablja 60 odstotkov ali približno 120 milijonov odraslih, v Avstraliji letno obišče vsaj enega terapevta alternativne medicine 52% odraslih, v Veliki Britaniji se storitev KAM poslužuje 40% odraslih, v Nemčiji in Švici pa skoraj dve tretjini prebivalcev. Na splošno lahko rečemo, da alternativno medicino uporablja več kot polovica prebivalstva v številnih državah. Eurocam navaja, da v Evropski uniji deluje 145.000 lekarn z izdelki KAM in 160.000 izvajalcev KAM (to je 65 terapevtov KAM na 1000 prebivalcev). V Sloveniji se je leta 1997 storitev KAM posluževalo 6,6% ljudi, ki so hkrati obiskovali tudi zdravnika konvencionalne medicine, 49% pa jih je bilo tej obliki zdravljenja naklonjenih; leta 2004 je izvajalca storitev KAM obiskalo že 29,4% odraslih, leta 2018 pa se je ta odstotek povečal na polovico prebivalcev Slovenije.
S povečano ponudbo in uporabo prihaja tudi do klasifikacije alternativne medicine. NCCIH te storitve opredeljuje takole:
a) Alternativni medicinski sistemi, ki temeljijo na celovitih sistemih teorije in prakse, razvitih v zahodnih (homeopatija, naturopatija, bioresonanca) in vzhodnih (TKM in ajurveda) kulturnih prostorih. So tradicionalni sistemi zdravstvenih praks, pristopov, znanja in prepričanj, ki temeljijo na zdravilih, zasnovanih na živalski, rastlinski in mineralni osnovi, duhovnih terapijah, manualnih tehnikah in vajah.
b) Psihosomatske metode ali intervencije um-telo se manifestirajo s pomočjo različnih tehnik, namenjenih izboljšanju sposobnosti uma ter preko tega vplivajo na izboljšanje telesnih funkcij in zmanjšanje neprijetnih simptomov. Psihosomatske metode tvorijo najobsežnejšo skupino KAM, nekatere od teh tehnik, ki so v preteklosti veljale za KAM, pa danes postajajo del uradne medicine (na primer skupine za podporo bolnikom in kognitivno- vedenjska terapija). Sem prištevamo meditacijo, molitev, relaksacijo, dihalne tehnike, jogo, taj či, čiqong, hipnozo, biofeedback, vodene sprostitvene tehnike, progresivno sproščanje mišic, glasbeno terapijo, terapijo s svetlobo, umetniško terapijo, terapijo s pomočjo živali in druge.
c) Biološko zasnovane metode v KAM temeljijo na uporabi snovi in učinkovin, ki jih najdemo v naravi – na primer zelišča, naravna živila (česen, ameriški slamnik, čebula, ginko biloba, ginseng, šentjanževka, baldrijan), vitamini, prehranska dopolnila in drugo. Biološko zasnovane metode so najpogostejša oblika uporabe izdelkov v storitvah KAM. Celostna biološko zasnovana metoda je termoregulacija telesa.
d) Manipulativne in telesne metode temeljijo na manipulaciji in/ali premikanju enega ali več delov telesa. Sem prištevamo osteopatijo, kiropraktiko, masažne tehnike, jogo, gibalne tehnike ter vse ostale terapije, ki vključujejo gibanje enega ali več delov telesa. Osredotočajo se na telesne strukture in sisteme, vključno s kostmi in sklepi, mehkimi tkivi ter krvnim in limfatičnim sistemom. Izvajalci teh terapij so lahko zdravniki, izvajalci z licenco ali certifikatom. Izobraževanje na tem področju je praviloma daljše kot pri izvajalcih drugih terapij, izvajanje le-teh pa običajno bolje urejeno kot izvajanje drugih KAM.
e) Energetske terapije delujejo na ravni energetskega polja in osebnega biopolja, za katerega se domneva, da izvira iz telesa ter s katerim sta prežeta telo in okolica telesa. To energijo imenujemo življenjska, univerzalna ali kozmična energija ter jo v različnih zgodovinskih obdobjih in tradicijah srečamo pod imeni kot so prana (v Indiji), chi (na Kitajskem), qi (na Japonskem), astralna svetloba (v judovski kabali), Pitagora je to energijo poimenoval svetlobno telo, Paracelsus vitalno energijo, Kilner pa jo je predstavil kot auro. V ta sklop sodijo terapije, ki vplivajo na energetska polja s posrednim ali neposrednim dotikom (Thetha healing, či gong, reiki, bioenergetsko zdravljenje, akupunktura, akupresura, refleksologija, zdravilni in terapevtski dotik) in terapije, ki uporabljajo nekonvencionalne načine uporabe elektromagnetnih polj (Bioptron lučka).
V Sloveniji je v Zakonu o zdravilstvu ZZdrav (2007) alternativna medicina opredeljena na podoben način; glavna razlika je v tem, da so terapije krovno razdeljene na alternativne medicinske sisteme, ki opredeljujejo podobne alternativne medicinske sisteme kot NCCIH in na zdravilske metode, kjer so predstavljene ostale štiri skupine iz klasifikacije NCCIH:
a) Alternativni medicinski sistemi – tradicionalno kitajsko zdravilstvo (TKM), ajurveda, homeopatija, unani – perzijsko tradicionalno zdravilstvo, tradicionalno tibetansko zdravilstvo, antropozofija in osteopatija.
b) Zdravilske metode, ki so: (i) »metode interakcije med umom in telesom« – to so metode, ki krepijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje telesa – biosinergija, cvetna terapija, či gong, joga terapija kot zdravilska metoda, zvočna terapija; (ii) »biološko osnovane metode« – to so metode, pri katerih se za zdravljenje in preprečevanje bolezni uporabljajo živila, zdravilna zelišča in mikronutrienti – dietoterapija, fitoterapija, postenje in knajpanje; (iii) »manipulativne in telesne metode« – to so metode, pri katerih se zdravijo in preprečujejo bolezni s premikanjem delov telesa – bownova terapija, Butejkova metoda zdravljenja, kiropraktika, kraniosakralna terapija, marma terapija, rolfova metoda strukturne integracije, shiatsu terapija, terapija su jok, tui-na masaža, vakuumska terapija in (iv) »energijske metode« – to so metode vplivanja z biopoljem in delovanjem na biopolje – bioresonančna metoda, prana terapija in infopatija.
Eurocam (2018), Evropska organizacija za komplementarno in alternativno medicino, storitve KAM opredeljuje brez klasifikacije, pri čemer jih našteva v abecednem vrstnem redu, kjer nobeni ne da posebne veljave ali nadrednega pomena: akupunkturo, antropozofsko medicino, ajurvedsko medicino, zeliščarstvo / fitoterapijo, homeopatijo, naturopatijo, osteopatijo, kiropraktiko in tradicionalno kitajsko ali tibetansko medicino.
Tabela 1: Primerjava klasifikacij KAM po NCCIH, ZZdrav in EUROCAM
Klasifikacija po NCCIH | Klasifikacija po ZZdrav | Klasifikacija po | ||
Alternativni medicinski sistemi | TKM, ajurveda, homeopatija, naturopatija | Alternativni medicinski sistemi | TKM, ajurveda, homeopatija, antropozofija in osteopatija. | akupunktura antropozofska medicina |
Psihosomatske metode | meditacija, sprostitev, zavestno dihanje, joga, taj či, či gong, hipnoza | Zdravilske metode | cvetna terapija, či gong, joga terapija kot zdravilska metoda, zvočna terapija | |
Manipulativne in telesne metode | osteopatska medicina in kiropraktika, masaža, refleksna masaža, joga, pilates, moksibustija | Bownova terapija, kiropraktika, kraniosakralna terapija, rolfova metoda strukturne integracije, shiatsu | ||
Biološko zasnovane metode | prehranski dodatki (vitamini, …) probiotična in prebiotična terapija, encimski dodatki | zdravilna zelišča in mikronutrienti – dietoterapija, fitoterapija, knajpanje | ||
Energetska medicina | terapije z biopoljem – reiki, in bioelektromagnetne terapije, svetlobna terapija. | delovanje na biopolje – bioresonančna metoda, prana terapija in infopatija. | ||
Iz zgornje tabele je v prvih dveh opredelitvah (NCCIH in ZZdrav) razvidno, da enake metode alternativne medicine najdemo v dveh ali več skupinah, saj:
a) joga sodi tako v psihosomatske kot manipulativne in energetske metode, joga je tudi del ajurvede;
b) taj či sodi tako v energetske kot psihosomatske metode in je hkrati del TKM;
c) TKM je osnovana s terapijo tui-na (manipulativne tehnike), moksibustijo (manipulativne in telesne metode), vadbo či gong (psihosomatske metode), zeliščno medicino (biološko zasnovane metode) in akupunkturo (manipulativne in telesne metode, energetske terapije);
d) naturopatija temelji na prehranskem režimu in mikronutrientih (biološko zasnovane metode), homeopatiji (alternativni medicinski sistem), moksibustiji (manipulativne in telesne metode);
e) masaža sodi med manipulativne in telesne metode, pri čemer med masaže sodi širok nabor različnih tehnik in zvrsti, kot na primer tui-na, ki je tudi del TKM; ajurvedska masaža, ki je del ajurvede, klasična švedska masaža, sprostitvena masaža, manualna terapija miofascialnih prožilnih točk, anticelulitna masaža;
f) med masaže lahko prištevamo tudi akupunkturno masažo po Penzlu, pri čemer jo nekateri pojmujejo kot samostojno terapijo, ki je osnovana na tui-na terapiji in znanosti o poteku meridianov.
Na področju storitev KAM se vsak dan razvijajo nove terapije, ki so osnovane in podprte s starodavno teorijo in filozofijo, dodana pa so jim nova dognanja sodobne medicine. Metode, tehnike in pristopi KAM so zelo odprta in raznolika skupina, zato tipologija pušča pomemben del interpretativnega prostora, ki je odprt tudi za subjektivno presojo.
V nadaljevanju poglavja smo opisali samo nekatere storitve KAM, urejene po klasifikaciji NCCIH, ki so najbolj prisotne v Sloveniji.
Alternativni medicinski sistemi
Tradicionalna kitajska medicina (TKM) je jedro kitajske kulturne dediščine in ima 5000 let staro tradicijo. Najstarejša ohranjena knjiga o TKM, Huangdi Neijing (Kanon interne medicine rumenega cesarja), je bila napisana pred od 2000 do 3000 leti in je najpomembnejše in najstarejše kitajsko medicinsko klasično delo ter hkrati mejnik, ki je postavil teoretično podlago za znanstveni sistem in filozofsko teorijo. TKM temelji na holističnem principu, s poudarkom na harmoniji z univerzumom ter na kitajski filozofiji povezave med človekom in naravo. Opisan je bil po dolgoletnem opazovanju vpliva narave na človeka. Teorija TKM temelji na fenomenu kvalitet jin in jang, teoriji petih elementov in pretoka energije po telesu. TKM vključuje sledeče metode in tehnike: akupunktura, moksibustija, tui-na terapija, zeliščna zdravila in či gong ter poudarja, da terapevtske tehnike in metode razvijajo različne pristope.
Ajurveda ali ajurvedska medicina je tradicionalen holistični medicinski sistem, ki se je pred več kot 3000 leti razvil na indijski podcelini. Temelji na prepričanju, da sta zdravje in dobro počutje odvisna od ravnovesja med umom, telesom in duhom. Besedo ajurveda lahko prevedemo kot “veda o življenju” ali “znanost o zdravem načinu življenja.” Ajurveda se glede na konstitucijo, značaj človeka osredotoča na posamezniku prilagojen način življenja in prehranjevanja. Izhaja iz znanja o treh temeljnih kreativnih silah – vate, pitte in kaphe ter govori o principih zdravja in nastanka bolezni. Fizično telo je le zunanji izraz teh subtilnih sil. Ajurvedska medicina se manifestira skozi posamezniku prilagojen način prehranjevanja, prakse umirjanja uma – jogo, meditacijo, zeliščne pripravke, ajurvedsko masažo, oljenje telesa ipd.
Homeopatija je zdravilski sistem, katerega utemeljitelj je nemški zdravnik Samuel Hahnemann. Kot sistem zdravljenja se je uveljavila pred približno 200 leti in temelji na zdravljenju podobnega s podobnim. Načelo: »Tisto, kar človeku bolezen povzroči, ga lahko tudi pozdravi,« je bilo znano že od Hipokrata (400 pr. n. št.), v srednjem veku ga je obudil Paracelsus, Hahnemann pa je to načelo podprl s sistematičnim raziskovanjem in razvil celostni sistem zdravljenja – homeopatijo. Homeopatska zdravila so pripravljena v obliki globul, kapljic, tablet in mazil. Klasični homeopati najpogosteje uporabljajo kapljice ali globule (majhne bele kroglice iz trsnega sladkorja, navlažene z določeno učinkovino). Poleg tega poznamo še mazila, kapljice za nos ali oči, svečke in injekcije. Homeopatska zdravila imajo za izhodišče snovi latinska imena, da lahko homeopati kjer koli po svetu na podlagi imena in specifične oznake, ki mu sledi, identificirajo vsako zdravilo.
Naturopatija je tradicionalna evropska medicina, ki temelji na hipokratskem, sredozemskem in srednjeevropskem tradicionalnem zdravilnem sistemu. Je pragmatična mešanica tradicionalnih, znanstvenih in empiričnih metod za preprečevanje in zdravljenje bolezni ter ohranjanje zdravja. V naturopatiji je uveljavljena fraza: »Vis medicatrix naturae,« ki je temelj razmišljanja o naturopatskih tehnikah in načinih zdravljenja. Pomeni «zdravilna moč narave«, ki nakazuje, da se lahko zdravimo s pomočjo narave. Izvor te filozofije, ki je osnova za naravno zdravljenje – naturopatijo, zasledimo v Nemčiji v 19. stoletju. Metode in tehnike, ki se jih poslužuje naturopatija so: knajpanje, masaža, spagirična terapija, apiterapija, balneoterapija, hidroterapija, sprostitvene vaje, gibalna terapija, refleksologija, nevroterapija, prehranski nasveti, vitaminsko in mineralno zdravljenje, postenje, zeliščarstvo/fitoterapija, uporaba eteričnih olj, psihološko svetovanje, obvladovanje stresa, ureditev življenjskega sloga in drugo.
Bioresonanca – bioresonančna terapija je diagnostični in terapevtski postopek, ki v medicini ubira novo pot. Osnove bioresonančne terapije temeljijo na novih spoznanjih biofizike. Ta spoznanja so na drugih področjih pripeljala do velikanskega razvoja, v uradni medicini pa se to žal ni zgodilo. S pomočjo bioresonančne terapije lahko razkrijemo dejanske, pogosto prikrite vzroke obolenj. Bioresonančna terapija je brez bolečin in stranskih učinkov. Naše zdravje je vse bolj obremenjeno s kemičnimi dodatki iz hrane in pijač, strupi iz okolja, sevanji, zdravili in ostanki farmacevtskih spojin, ki jih najdemo v mesu in pogosto tudi v vodi. Mnogi ljudje ne vzdržijo tolikšnih obremenitev; ko se telo prenapolni, se najprej pokažejo posledice kot so nejasne preobčutljivostne motnje in kronična utrujenost, kar se nazadnje razvije v težke telesne motnje. Pri vsem tem so lahko vzroki težav bolnikov z enakimi bolezenskimi težavami povsem različni. Na žalost uradna medicina pogosto ne more odkriti pravega vzroka in zato vse bolnike zdravi enako.
Psihosomatske metode ali intervencije telo-um
Psihosomatske metode ali s tujko body – mind intervention se manifestirajo preko različnih tehnik, namenjenih izboljšanju sposobnosti uma. V nadaljevanju bomo opisali zgolj najpogostejše metode, ki so bolj prisotne v Sloveniji.
Izraz meditacija se danes uporablja za različne tehnike umirjanja, sproščanja, grajenja življenjske energije (či, ki, prana …) ter razvijanja sočutja, ljubezni, čuječnosti, radodarnosti in odpuščanja. Obstajajo različni načini meditacije, pri čemer se vse vrste meditacijskih praks osredotočajo na samoopazovanje umske in duševne aktivnosti, vadbo pozornosti in koncentracije ter negovanje odnosa do sebe. Osrednji element samozavedanja je pridobiti pozoren nadzor z osredotočanjem na dogodke, ustvarjene v notranjosti (telesne občutke, dih, misli, čustva) in tiste zunaj (pogledi, zvoki). Transcendentalna meditacija je tehnika koncentracije in je registrirana zaščitna znamka. Učitelji te tehnike morajo biti uradno certificirani.
Tehnike sprostitve in dihanja uporabljajo zavedanje o hitrosti dihanja, ritmu in glasnosti. Najpogosteje se dihalne tehnike uporabljajo za zmanjšanje fizioloških odzivov na stres, po možnosti s povečanjem parasimpatičnega odziva. Prav tako jih pogosto uporabljamo skupaj s tehnikami sproščanja kot sta Jacobsonova progresivna mišična sprostitev in avtogeni trening.
Joga je starodavna znanost o življenju, ki se je razvila pred več tisoč leti v Indiji. Sanskrtska beseda joga pomeni enost ali edinost in izhaja iz besede judž, ki pomeni združiti – torej združitev univerzalne z individualno zavestjo. Danes je joga razširjena po vsem svetu, vendar obstajajo različne tehnike, ki so odvisne od percepcije, kulture in mentalitete populacije. V Zahodni Evropi in Ameriki je najbolj razvit njen gibalni vidik (asana), čeprav tudi pranajama, ki jo razumemo kot kontrolo diha in je njen namen predvsem sproščanje, ne zaostaja veliko za njo.
Taj či in či gong sta tradicionalni tehniki kitajske medicine, ki vključujeta gibanje telesa, diha in pozoren trening za izboljšanje simptomov bolezni in ohranjanje zdravja. Ti praksi imata veliko podobnosti z jogo, vendar poudarjata gibanje telesa kot ključno sestavino. Vadba taj čija vključuje počasne položaje telesa, ki se neprestano pretakajo iz enega v drugega in spodbujajo držo, gibčnost, sprostitev, dobro počutje in koncentracijo.
Biološko zasnovane metode
Biološko zasnovane metode temeljijo na uporabi snovi in učinkovin, ki jih najdemo v naravi, na primer zelišča, naravna živila, vitamini, prehranska dopolnila in drugo. V nadaljevanju bomo opisali zgolj najpogosteje prisotne v Sloveniji.
Termoregulacija je fiziološki proces s pomočjo katerega se vzdržuje optimalna temperatura za pravilno delovanje bio-kemičnih procesov v telesu. Fiziološka temperatura pri človeku je od
36,1 do 37,2° C izmerjena pod pazduho, notranji organi pa za optimalno delovanje potrebujejo temperaturo od 37,8 do 38° C. V kolikor temperatura ni znotraj tega razpona, bio-kemični procesi ne bodo delovali optimalno. Iz kemije vemo, da je za potek kemičnih reakcij potrebna ustrezna temperatura in ustrezni reagenti. Termoregulacija je zasnovana na tako, da regulira proizvodno ali oddajanje toplote. S tem telo spravimo nazaj v ravnovesje oziroma zagotovimo, da bodo bio-kemične reakcije v telesu potekale tako kot morajo. Pomagamo si z ustrezno hrano in z naravnimi prehranskimi dodatki v obliki olj. Tovrstni dodatki so popolnoma organski, njihova absorpcija pa je izjemno hitra.
Ortomolekularno zdravljenje izhaja iz domene, da vsa najpomembnejša hranila telo dobiva iz prehrane. Vendar danes zaradi vplivov okolja in sprememb v prehrani nihče več ne more v pravilni količini in pravilnem medsebojnem razmerju uživati življenjsko pomembnih hranil, zato jih je treba telesu dodajati.
Zdravilni post je biološko zasnovana metoda, katere cilj je notranje čiščenje, »izplakovanje« telesa. Kot odplake so mišljeni škodljivi presnovni produkti, pa tudi škodljive snovi iz okolja, ki se sčasoma nakopičijo v telesu.
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo ob zaužitju v zadostnih količinah ugoden vpliv na zdravje gostitelja. Probiotiki našim prebavilom pomagajo pri presnavljanju hrane, ki jo zaužijemo, sintetizirajo vitamine (predvsem skupine B), aminokisline, kratkoverižne maščobne kisline, ki hranijo črevesne celice ter skrbijo za gibanje črevesja (peristaltiko). Podpirajo razvoj in delovanje našega imunskega sistema in sintetizirajo protimikrobne snovi, ki ovirajo preživetje in razvoj škodljivih bakterij.
Zdravljenje z zelišči, pri katerem je najprimernejša oblika zeliščni čaj. Pri tej obliki imamo tudi možnost priprave močnejših pripravkov, kot so na primer poparki in prevretki. Najbolj običajne zeli, ki se uporabljajo v te namene, so kamilica, črni bezeg, navadna melisa, lipa in poprova meta.
Zdravljenje z vodo ali hidroterapija (kar dobesedno pomeni vodna terapija) zaobjema številne terapevtske uporabe vode – uporablja se kot led, tekočina ali para. Voda se v zdravilne namene uporablja že od začetkov človeške civilizacije. Hidroterapijo je osnoval Vincenz Priessnitz, nadaljeval pa Sebastian Kneipp. Zdravljenje z vodo pojmujemo kot zunanjo ali notranjo hidroterapijo, pri kateri je posebej izpostavljena zadostna hidracija kot pogoj vzdrževanja zdravja telesa.
Metode in tehnike v sklopu biološko zasnovane metode v KAM so praviloma kot takšne del vsaj enega alternativnega sistema zdravljenja – kot je na primer zdravljenje z zelišči značilno za TKM, ajurvedo in deloma za naturopatijo, zdravljenje z vodo in probiotična intervencija pa sta del naturopatskega pristopa.
Manipulativne in telesne metode
Manipulativne in telesne metode temeljijo na manipulaciji in/ali premikanju enega ali več delov telesa. Sem prištevamo vse ostale terapije, ki se osredotočajo na telesne strukture in sisteme, vključno s kostmi in sklepi, mehkimi tkivi ter krvnim in limfatičnim sistemom. V nadaljevanju bomo opisali najpogosteje prisotne v Sloveniji.
Osteopatija kot medicinska veda izhaja iz predpostavke o enotnosti strukture (zgradbe) in funkcije (delovanja) človeškega organizma, tako v zdravem stanju kot v času bolezni. Manipulacije sklepov in mišic so za obravnavo bolezni uporabljali že v starem Egiptu, metodo osteopatije pa je v 19. stoletju utemeljil ameriški zdravnik Andrew Taylor Still.
Beseda kiropraktika je izpeljanka starogrških besed kheir – roka in praksis – delovanje. V središču zdravljenja je večinoma hrbtenica kot središče živčnih poti, ki se nato širijo po telesu. Kiropraktika izvira iz leta 1895, ko je David Palmer s pritiskom na vretence ozdravil gluhoto in predpostavil, da nepravilnosti v hrbtenici škodujejo zdravju. Danes se kiropraktika deli v dva tabora – tiste, ki sledijo tradicionalni praksi in tiste, ki osnovno metodo dopolnjujejo z novejšimi izsledki in spoznanji drugih, tradicionalnih metod zdravljenja.
Masaža je definirana kot sistematična manipulacija mehkih tkiv, ki olajša bolečine v mišicah in sprošča. Izvaja se z različnimi vrstami ročnih gladenj, izvaja pa se lahko tudi z drugimi deli telesa, kot so na primer podlaket, komolec ali stopalo. Masažo so kot eno od prvih oblik zdravljenja omenjali že kitajski zdravstveni teksti pred več kot 4000 leti, zagovarjali pa so jo tudi v zahodnih družbah, odkar je grški zdravnik Hipokrat v 4. stoletju pred našim štetjem poročal o tehniki, imenovani »drgnjenje.«
Refleksologija ali refleksna masaža je prastara metoda zdravljenja, ki so jo poznala številna ljudstva in kulture. Opisujejo jo različna ljudstva z Daljnega vzhoda, ameriških celin, starega Egipta in antičnega Rima. Refleksologijo je terapevtsko utemeljil ameriški zdravnik Riley, njegovo delo pa je nadaljeval dr. Fitzgerald in jo tudi znanstveno utemeljil.
Kraniosakralna terapija se je v samostojno terapevtsko metodo razvila iz osteopatske terapije. Njeno poimenovanje izvira iz besede cranium – lobanja in sacrum – križnica, zato se nanaša predvsem na lobanjske kosti, hrbtenico, kostni mozeg in križnico. Kraniosakralni terapevti izhajajo iz dejstva, da možgansko-hrbtenjačna tekočina (likvor) kroži v individualnem ritmu, kar imenujemo kraniosakralni utrip. Terapevt ugotovi, kakšen je bolnikov kraniosakralni utrip s tipanjem v predelu lobanje in medenice in s terapijo popravi nepravilen ritem likvorja, sprosti blokade v tkivu in aktivira bolnikove samozdravilne moči.
Akupunktura temelji na vstavljanju tankih iglic v določene akupunkturne točke na telesu. V teh točkah, ki vplivajo na točno določene dele in funkcije telesa, z iglicami vzpostavlja ravnovesje energije či. Akupunkturo so začeli pred 4500 leti izvajati na Kitajskem, uspešno pa se je razširila tudi na Zahod, saj je ena od najbolj priznanih alternativnih oblik zdravljenja.
Akupresura je veja akupunkture, pri kateri akupresurne točke stimuliramo s pritiskom (najpogosteje) prstov. Je varna in učinkovita metoda zdravljenja brez večjih stranskih učinkov kot jih lahko povzročajo sintetična zdravila. Teorija, ki stoji za akupunkturo, predvideva, da obstaja vitalna (življenjska) energija či (chi ali qi), ki poteka skozi meridiane ali energijske kanale v telesu in stalno kroži. Ustrezno ravnovesje čija ohranja homeostazo in telesne funkcije ter zdravje, saj vsako neravnovesje v kroženju energije blokira njen pretok skozi meridiane, prekine telesne funkcije in začne se bolezenski proces.
Energetske terapije
Energetske terapije delujejo na nivoju energetskega polja. Mednje sodijo terapije, ki vplivajo na energetsko polje s posrednim ali neposrednim pritiskom, in terapije, ki uporabljajo nekonvencionalne načine uporabe elektromagnetnih polj. V nadaljevanju bomo opisali najpogosteje prisotne v Sloveniji.
ThetaHealing je ena najmočnejših energijskih zdravilnih tehnik. Gre za zdravilni proces, ki omogoča fizično, psihično in duhovno zdravljenje s pomočjo čiste osredotočene misli in energije brezpogojne ljubezni. Tehnika je dobila ime po vrsti možganskega valovanja, s katerim najlažje dostopamo do nezavednega in s tem do vzrokov za situacije, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Z razreševanjem psihičnih vzrokov za probleme, ki jih želimo razrešiti, se pogosto dokopljemo do travm iz otroštva, številnih omejujočih prepričanj, negativni občutkov in čustev, zamer, obžalovanj in podobnega, ki delujejo na naše življenje (in tudi fizično telo) kot izjemno močan magnet. Vzroki so po v dogajanju v otroštvu, pogosto podedovani od naših prednikov, lahko pa izvirajo tudi iz naših preteklih življenj ali iz skupinske zavesti. S spremembo negativnih čustvenih stanj, negativnih in omejujočih miselnih vzorcev iz negativnih v pozitivne oziroma nevtralne dosežemo velike spremembe, ki se odrazijo tudi na fizičnem telesu. Vse to omogoči, da človek celovito zdravi svojo preteklost, sedanjost in prihodnost ter hkrati vsa svoja telesa: fizično, mentalno, čustveno, energijsko in dušno. ThetaHealing je brez dvoma tehnika, ki nam pomaga razrešiti vse vrste stisk, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Uči nas, kako povezati zavedno in nezavedno, razrešiti vse, kar nam ne služi več z namenom doseči boljšo kvaliteto življenja, odnosov, obilja in zdravja.
Reiki je stara oblika zdravljenja, nastala v Tibetu pred tisoč leti. Sredi 18. stoletja jo je ponovno odkril Japonec Mikao Usui in jo utemeljil v terapijo. Reiki napolni telo z energijo, hkrati pa lajša bolezenske težave in simptome tako na fizičnem kot energetskem telesu.
Energijska terapija, znana tudi kot terapija biopolja, pravi, da je človeško telo sestavljeno iz različnih energijskih biopolj in da je bolezen posledica blokiranih energij ali energij v neravnovesju.
Terminologija
Leta 1993 so Eisenberg in drugi v reviji New England Journal of Medicine prvič uporabili izraz alternativna medicina (alternative medicine) za opis terapij, ki jih običajno ne uporabljajo v ameriških bolnišnicah in ne poučujejo v ameriških medicinskih šolah. V Evropi se je v tem obdobju bolj krepil izraz dopolnilna oz. komplementarna medicina (complementary medicne). V kontekstu tega poimenovanja alternativna pomeni dejavnost, ki nadomešča ustaljeno, komplementarna pa tisto, ki dopolnjuje obstoječo.
V naslednjih letih se je v zahodnem svetu za medicinske prakse, ki odstopajo od konvencionalnih (uradnih) praks prijel izraz komplementarna in alternativna medicina (KAM) (complementary and alternative medicine – CAM). Ta je bil v uporabi tako pri ameriškem kot pri angleškem in evropskem združenju.
V zadnjih letih je opazen trend prehajanja na izraz integrativna medicina (IM), ki ponazarja združevanje in sodelovanje. Ameriška organizacija National Center for Complementary and Integrative Health (NCCIH ) se je prej imenovala National Center for Complementary and Alternative Medicine (NCCAM). Slovensko krovno združenje KAM se imenuje Združenje za integrativno medicino Slovenije.
Alternativna medicina se sestoji tako iz alternativnih sistemov, ki izhajajo iz drugih kulturno-zgodovinskih pojmovanj medicine (npr. kitajska medicina), kot tudi iz posameznih metod in pristopov k skrbi za zdravje (masaža), zato bi bilo poimenovanje alternativne in komplementarne metode skrbi za zdravje bolj smiselno. S tem povemo, da skrbimo za zdravje (ne samo zdravimo), kar je širša različica od zdravljenja in povezuje v kontekst poimenovanja tudi preventivo, saj je ta pomemben del KAM. V tradicionalni kitajski medicini je bil najbolj cenjen tisti zdravnik, ki je imel največ zdravih strank.
Zakonodaja in regulacija KAM
V Sloveniji izobraževanje na področju KAM praviloma ne sodi v sistem formalnega izobraževanja. Izjema je izobraževanje na področju akupunkture, ki ga izvaja Slovensko zdravniško združenje. Akupunkturo kot metodo komplementarne medicine uporabljamo od leta 1976, protibolečinsko akupunkturo pa plačuje ZZZS Slovenije, vendar samo v primeru, da jo opravlja zdravnik.
Ministrstvo za zdravje je v letu 2007 uredilo področje storitev KAM, ki jih v Zakonu o zdravilstvu (ZZdrav) imenuje zdravilstvo. Ta je bil sprejet 31.10.2007 in po njem se zdravilskih storitev ne uvršča med zdravstvene, ampak med gospodarske storitve, za opravljanje dejavnosti pa je potrebno odprtje ene od gospodarskih družb. Zakonska opredelitev zdravilstva pa vseeno sodi v resor Ministrstva za zdravje in ne v resor gospodarskega ministrstva. Zakon je nastal na podlagi direktive EU iz 12.12.2006 (2006/123/ES evr. parlament), ki opredeljuje enotne storitve po vsej EU. Leta 2011 je bil deležen še dopolnitev (Zakon-a o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravilstvu – ZZdrav-A), (Uradni list RS, št. 87/11 z dne 2. 11. 2011). Poleg Zakona o zdravilstvu poznamo še nekatere pravilnike in sicer:
– Pravilnik o opredelitvi zdravilskih sistemov in zdravilskih metod ter postopkov evidentiranja iz leta 2008,
– Pravilnik o preizkusu iz zdravstvenih vsebin za zdravilce, ki nimajo zdravstvene izobrazbe iz leta 2008 in
– Pravilnik o pogojih za opravljanje zdravilske dejavnosti iz leta 2008.
Po 6. členu ZZdrav (Ur. l. RS, št. 94/07 in 87/11) lahko zdravilsko dejavnost izvajajo osebe, ki imajo pridobljeno najmanj srednješolsko strokovno izobrazbo zdravstvene smeri ali najmanj srednješolsko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus iz zdravstvenih vsebin. Zdravilec lahko opravlja le tiste zdravilske metode, ki so opredeljene v prilogi Pravilnika o opredelitvi zdravilskih sistemov (Ur. l. RS, št. 79/08, 115/08 in 101/11), ostalih metod ne more izvajati. Za izpolnjevanje pogojev je zdravilec dolžan v vlogi navesti tudi mnenje strokovnega zdravilskega združenja za določen zdravilski sistem ali zdravilsko metodo o njegovi usposobljenosti za izvajanje zdravilskega sistema ali zdravilske metode, ki temelji na listinah priznanih institucij o ustreznem strokovnem izobraževanju zdravilca za določen zdravilski sistem ali metodo in njegovih izkušnjah.
Storitve KAM niso regulirane; prav tako ni regulirano izobraževanje, za pridobljeno znanje se praviloma ne pridobi javno veljavne listine in praviloma ni predmet poklicne kvalifikacije.
Legitimnost izvajalcev KAM izhaja iz njihovih lastnih izkušenj in znanja. Za selekcijo poskrbi trg, čeprav je lahko popolna prepuščenost tržnim mehanizmom za uporabnike KAM nevarna, popolna regulacija pa najbrž težko izvedljiva, saj je storitev KAM preko 160 in se dnevno razvijajo nove. Z urejanjem regulacije KAM se ukvarja vsaka država posebej. Nastajanje nove regulacije na tem področju je odvisno od tega, kaj smatrajo za KAM in kaj za uradno medicino ter kakšna je obstoječa zakonodaja. Pri tem igra pomembno vlogo tudi obstoječe razumevanje regulacije medicinskih praks, ki izvira iz regulacije biomedicinskega (konvencionalnega) modela.
V Veliki Britaniji za KAM skrbi samostojni inštitut Britansko združenje za komplementarno medicino (British Complementary Medicine Association), ki povezuje več kot 60 različnih metod zdravljenj KAM. Združenje na svoji spletni strani navaja tudi izobraževalne institucije s področja storitev KAM. V ZDA za storitve KAM skrbi Nacionalni institut za komplementarno in integrativno zdravje (National Center for Complementary and Integrative Health) pod okriljem Ministrstva za zdravje (NCCIH, 2017), kjer so med drugim navedena šolanja in kredibilni izvajalci teh šolanj. Na evropski ravni sta najbolj aktivna Eurocam s projektom CAMbrella in EFCAM – European Federation for Complementary and Alternative Medicine. V Nemčiji je alternativna medicina povezana v sistem Heilpraktiker, v katerem izvajalci alternativne medicine dokažejo svoje znanje in izkušnje ter na ta način sodelujejo v sistemu ohranjanja zdravja in zdravljenja. Določene tovrstne storitve v Nemčiji plačuje tudi zavarovalnica.
V Sloveniji deluje krovna organizacija – ZIMS – Združenje za integrativno medicino Slovenije, ki združuje zdravnike, medicinske sestre in izvajalce storitev KAM, Inštitut Bion – Akademija za zdravilstvo, Slovensko homeopatsko društvo, Združenje za akupunkturo, Združenje naturopatov Slovenije, Združenje za tradicionalno ajurvedsko medicino in ostala združenja, ki pokrivajo posamezno storitev KAM. Običajno so povezana s krovnim evropskim ali svetovnim združenjem (Slovensko homeopatsko društvo je institucionalen član Mednarodnega združenja zdravnikov homeopatov LMHI – Liga Medicorum Homeopathica Internationalis in Evropskega odbora za homeopatijo ECH – European Committee for Homeopathy) ter povzema tudi njune modele izobraževanja.
Izobraževanje na področju storitev KAM
Pri ameriškem združenju NCCIH so pripravili CAM Education Project, katerega cilj je bila vključitev vsebin KAM v medicinske, zobozdravstvene in zdravstvene šole. Dolgoročno so preučevali tudi možnosti vključitve metod KAM v konvencionalno zdravstvo. Med drugim so ugotovili, da zdravstveno osebje potrebuje ta znanja za učinkovitejšo komunikacijo s pacienti, za pravilna priporočila za zdravljenje in tudi za zavarovanje pacientovega interesa pred zlorabami. Pacienti se namreč s svojim zdravnikom le redko posvetujejo o uporabi KAM. Tudi zdravstveni delavci so pogosto postavljeni v neugoden položaj, ker jih pacienti sprašujejo o načinih zdravljenja KAM ali varnosti teh metod, pa ne znajo odgovoriti. Opravljena je bila tudi raziskava med študenti medicine, ki so metodam zdravljenja KAM izkazali visoko naklonjenost. 73,5% študentov je poročalo o uporabi vsaj ene oblike tega zdravljenja, 54% pa o uporabi dveh oblik, vendar pa je njihov osnovni učni vir internet.