POMOČ PO PREBOLELEM KOVIDU

Če so vam po prebolelem kovidu ostale posledice in slabše počutje, ste na pravem mestu. V nadaljevanju predstavljamo nasvete priznanih strokovnjakov, ki so v ta namen razvili posebne protokole. Vabimo vas tudi, da izpolnite kratek vprašalnik in nam poveste, kako ste si pri teh težavah pomagali sami. Zbrane nasvete bomo objavili na tej spletni strani in na ta način boste tudi vi prispevali, da bodo drugi našli ustrezne rešitve težav po prebolelem kovidu.

Postkovidni sindrom

Za postkovidni sindrom, znan kot long-covid ali dolgi kovid, so značilni dolgotrajno slabo počutje, glavoboli, splošna utrujenost, težave s spanjem, izguba las, motnje voha, zmanjšan apetit, boleči sklepi, dispneja (težko dihanje), bolečine v prsih in kognitivna disfunkcija (možganska megla). Številni znaki postkovidnega sindroma so podobni nekaterim neželenim učinkom po cepljenju proti kovidu, zato se obe motnji obravnavata kot bolezen, povezana s koničastim proteinom (spike protein).

Postkovidni sindrom lahko vztraja še mesece po akutni okužbi in zmanjšuje kakovost življenja. Bolniki trpijo zaradi dolgotrajnih nevropsiholoških motenj, pri čemer se dolgotrajni kovid pogosteje izrazi pri tistih posameznikih, ki niso imeli hujše oblike osnovne okužbe ali se zdravili v bolnišnici.

Postkovidni sindrom je v večini primerov zelo podoben sindromu kroničnega vnetnega odziva ali sindromu kronične utrujenosti, pri čemer se pomembno razlikuje v tem, da se dolgotrajni kovid izboljšuje sam od sebe, čeprav v večini primerov počasi. Druga pomembna ugotovitev pa je, da dolgotrajni kovid prizadene več mladih, akutni kovid pa več starejših ali oseb s sočasnimi boleznimi.

Skupine simptomov postkovidnega sidroma ali dolgotrajnega kovida

Respiratorni simptomi: težko dihanje, kongestija (ožilje se prenapolni z arterijsko krvjo), trdovraten kašelj.
Nevrološki/psihiatrični simptomi: možganska megla, slabo počutje, utrujenost, glavoboli, migrene, depresija, nezmožnost osredotočanja ali koncentracije, spremenjena kognitivnost, nespečnost, vrtoglavica, napadi panike, tinitus, anosmija (izguba ali nezmožnost vohanja), fantomski vonj.
Mišično-skeletni simptomi: mialgija (nedefinirana bolečina v mišicah), utrujenost, šibkost, bolečine v sklepih, nezmožnost vadbe, slabo počutje po naporu, nezmožnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti.
Kardiovaskularni simptomi: palpitacija (pospešeno bitje srca), aritmija (motnje srčnega ritma), hipotenzija (nizek krvni tlak) in tahikardija (pospešeno bitje srca nad 100 utripov/minuto) ob naporu.
Avtonomni simptomi: porast srčne frekvence (SPOT) in prekomerno znojenje.
Motnje prebavil: anoreksija, driska, napenjanje, bruhanje, slabost.
Dermatološki simptomi: srbenje, izpuščaji, dermatografija (prekomeren odziv na koži).
Sluznice: izcedek iz nosu, kihanje, pekoče in srbeče oči.

Zakaj pride do postkovidnega sindroma

Postkovidni sindrom je verjetno posledica različnih dejavnikov, predvsem zakasnjenega zdravljenja v zgodnji simptomatski fazi, kar lahko pripelje do visoke virusne obremenitve.

Poleg tega je možno tudi naslednje:

Nerazrešena pljučnica, ki vodi do stalnih respiratornih simptomov – kratka sapa, kašelj, zmanjšana toleranca na napor.
Koničasti protein v monocitih, makrofagih (imunske celice) in mikrogliji (možgansko tkivo) povzroči stalen vnetni odziv v poskusu imunskega sistema, da očisti moteče proteine in delčke virusne RNA.
Nevrološki simptomi so lahko povezani s trombotično boleznijo, ki je pogosta pri hudem kovidu. Receptorji možganskega mikro-ožilja ACE-2 in »nanje prilepljen« psevdovirusni SARS-CoV-2 se lahko vežejo na tkiva mikro-ožilja v možganih, kar povzroči vnetje in nastajanje strdkov. MRI možganov lahko 3 mesece po okužbi pri bolnikih pokaže majhne strukturne spremembe.
Zaradi molekularne mimikrije (ko se telo brani pred tujimi beljakovinami, je sposobno napasti tista tkiva, ki bi jih moralo ščititi) koničasti protein povzroči obsežen spekter avtoprotiteles, od katerih so mnoga povezana z nevrološkimi zapleti. Nevropatija (okvara živcev) majhnih vlaken in avtonomna nevropatija (prizadeto je avtonomno živčevje) sta neposredno povezani s prisotnostjo avtoprotiteles, ki jih pogosto najdemo pri dolgotrajnem kovidu.
Po stimulaciji mastociti (obrambne celice) sproščajo vnetne mediatorje, kot so histamin, triptaza, kemokini in citokini, kar lahko povzroči nevrovaskularno vnetje. »Možganska megla,« kognitivne okvare in splošna utrujenost, o katerih poročajo pri dolgotrajnem kovidu, so lahko posledica nevrovaskularnega vnetja, povezanega z mastociti.
Reaktivacija mirujočih virusov in/ali reaktivacijo kroničnih bakterijskih okužb (tj. Lymske borelioze itd.).

Pristop k zdravljenju

Bolnike s postkovidnim sindromom bi morali obravnavati zdravniki, zdravljenje pa bi moralo biti individualizirano. Veliko tistih, ki na začetku nastopa bolezni niso prejeli ustreznega antivirusnega zdravljenja (npr. ivermektina) in protivnetne terapije, bo bolj verjetno razvilo postkovidni sindrom.

Glavna razlika med dolgotrajnim kovidom in sindromom po cepljenju je nerazrešena pljučnica z vztrajnimi respiratornimi simptomi. Zato se pri bolnikih s stalnimi respiratornimi simptomi predlaga slikanje prsnega koša (po možnosti CT slikanje prsnega koša).

Vse, ki imajo nerazrešeno pljučno vnetje, je treba zdraviti s kortikosteroidi, vendar se je o tem potrebno posvetovati z zdravnikom, ker edino on lahko predpiše in vodi to terapijo. Več o tem zdravljenju je na voljo na povezavi: https://covid19criticalcare.com/protocol/i-recover-long-covid-treatment/

Presejalni testi za dolgotrajni kovid

CBC – število limfocitov (krvni test CBC je ena najpogostejših osnovnih kliničnih laboratorijskih preiskav za štetje krvnih celic, ki so prisotne v krvi)
Jetrni testi
CRP (vnetje)
Feritin (aktivacija makrofagov)
D-dimer
Zgodnji jutranji kortizol
Testi delovanja ščitnice
HbA1C (dnevni nivo sladkorja), saj imajo osebe z dolgotrajnim kovidom povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni.
Avtoprotitelesa: antifosfolipidno protitelo in ANA
Pri bolnikih z alergijskimi značilnostmi ali tistih, ki so doživeli akutno reakcijo na cepivo, so lahko v pomoč naslednji testi: število eozinofilcev; Ravni IgE, testiranje RAST in/ali kožno testiranje. Pri MCAS je treba upoštevati serumsko triptazo, serumski histamin in/ali N-metilhistamin v 24-urnem urinu. [24]
Reaktivirani virusi: Protitelesa/PCR proti EBV Herpes I/II in CMV
Raven vitamina D

Kaj pomaga pri dolgotrajnem kovidu?

Bioresonanca – ko je naše telo obremenjeno z virusi in virusnim bremenom (vnetje), se vsa ostala bremena, kot so kemičnimi dodatki iz hrane in pijač, strupi iz okolja, sevanja, zdravila in ostanki farmacevtskih spojin, še toliko bolj izrazijo kot nejasne preobčutljivostne motnje in kronična utrujenost, lahko pa se razvijejo tudi v druge bolezni. S pomočjo bioresonance se ta bremena sprostijo in izločijo iz telesa, da lahko vzpostavimo naravno samoozdravitveno moč telesa.

Termoregulacija telesa – je zasnovana na tako, da regulira proizvodnjo ali oddajanje toplote. S tem telo spravimo nazaj v ravnovesje oziroma zagotovimo, da bodo biokemične reakcije v telesu potekale tako kot morajo. Pomagamo si z ustrezno hrano in naravnimi prehranskimi dodatki v obliki olj. Tovrstni dodatki so popolnoma organski, njihova absorpcija pa je izjemno hitra.

Tetha healing – je ena najmočnejših energijskih zdravilnih tehnik. Gre za zdravilni proces, ki omogoča fizično, psihično in duhovno zdravljenje s pomočjo čiste osredotočene misli in energije brezpogojne ljubezni. Tehnika je dobila ime po vrsti možganskega valovanja, s katerim najlažje dostopamo do nezavednega in s tem do vzrokov za situacije, ki jih doživljamo v vsakdanjem življenju. Z razreševanjem psihičnih vzrokov za probleme, ki jih želimo razrešiti, se pogosto dokopljemo do travm iz otroštva, številnih omejujočih prepričanj, negativnih občutkov in čustev, zamer, obžalovanj in podobnega, ki delujejo na naše življenje (in fizično telo) kot izjemno močan magnet.

Kateri so možni psihološki vzroki in čustvena stanja, povezana s simptomi dolgotrajnega kovida (metoda Tetha healing)?

Respiratorni simptomi: težko dihanje, kongestija (ožilje se prenapolni z arterijsko krvjo), trdovraten kašelj.

Dihanje je povezano z življenjem, človek, ki ima težave, se (na nezavednem) boji polno živeti. Mogoče se ne more polno izraziti. Nekaj/nekdo ga duši. Človek se ne počuti varno.
Kašelj je povezan z izražanjem in grlom. Česa ne morete izraziti, povedati? Potlačena jeza. Nezmožnost postaviti se zase.
Pljuča predstavljajo sposobnost sprejemati življenje. Povezana so z (globoko) žalostjo, strahom pred sprejemanjem življenja. Človek ima lahko občutek, da ni vreden/ da si ne zasluži polno zaživeti.
Pljučnica predstavlja obup, utrujenost od življenja. Čustvene rane, ki jim ni dovoljeno, da bi se pozdravile.

Nevrološki/psihiatrični simptomi: možganska megla, slabo počutje, utrujenost, glavoboli, migrene, depresija, nezmožnost osredotočanja ali koncentracije, spremenjena kognitivnost, nespečnost, vrtoglavica, napadi panike, tinitus, anosmija (izguba ali nezmožnost vohanja), fantomski vonj.

Glavoboli in migrene so lahko povezani s pretirano samokritičnostjo, strahom, samoomalovaževanjem. Nisem dovolj dober/a. Upor toku življenja. Boj med mano in drugimi. Strah pred neuspehom. Jeza, ki je obrnjena navznoter – nase.
Depresija lahko predstavlja, da človek nima pravice do jeze in ga prevzema obup, brezup.
Utrujenost lahko predstavlja pomanjkanje ljubezni do tega, kar počnete. Odpor. Dolgočasje.
Nespečnost je lahko povezana s strahom, skrbmi, s tem, da ne zaupate procesu življenja, morda vas bremeni krivda.
Vrtoglavica predstavlja raztreseno in zmedeno razmišljanje, nečesa nočete gledati/videti.
Tinitus je pogosto povezan s tem, da nočete poslušati, da ne slišite notranjega glasu, in s trmoglavostjo – tako bo in nič drugače.
Napadi panike so pogosto povezani z globokimi strahovi in prosto plavajočimi spomini* (neke vrste travmatični spomini, ki so se vtisnili v nezavedno v trenutku, ko smo izgubili zavest).

Mišično-skeletni simptomi: mialgija (nedefinirana bolečina v mišicah), utrujenost, šibkost, bolečine v sklepih, nezmožnost vadbe, slabo počutje po naporu, nezmožnost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti.

Mialgija – človek gre preko svojih meja, dela proti sebi, velikokrat je to obramba telesa, da je človek »prisiljen« počivati. Povezana je s kompleksnimi družinskimi odnosi.
Mišice predstavljajo zmožnost gibanja v življenju. Težave lahko pomenijo upiranje novim izkustvom. Kje se ne želite v življenju premakniti?
Skelet in sklepi predstavljajo življenje, držijo naše življenje »pokonci,« sklepi omogočajo lahkoten premik.

Kardiovaskularni simptomi: palpitacija, aritmija, hipotenzija in tahikardija ob naporu.

Kri predstavlja radost, ki se v telesu prosto pretaka. Težave lahko pomenijo pomanjkanje radosti ali celo zapiranje pretoka radosti.
Hipotenzija/nizek krvni tlak – pomanjkanje ljubezni (v otroštvu), občutek poraženosti … tako ali tako ne bo nič pomagalo.
Vene in arterije predstavljajo sprejemanje in dajanje v življenju.
Srce je središče ljubezni in varnosti. Težave s srcem lahko kažejo na dolgotrajne čustvene težave, pomanjkanje radosti, ljubezni. Težave s srcem stopnjujejo tudi napetost in stres.

Motnje prebavil: anoreksija, driska, napenjanje, bruhanje, slabost.

Anoreksija lahko predstavlja odrekanje življenju, strah, samozavračanje, nekaj manjka – ne morejo sprejeti sebe; ljudje z anoreksijo si ne dopuščajo notranjega miru in sreče.
Driska pogosto predstavlja strah, zavračanje, beg od nečesa/nekoga.
Bruhanje/slabost predstavljata silovito zavračanje zamisli, strah, ujetost, pa tudi zavračanje zamisli in delovanj, ki niso več v skladu z našo notranjo bitjo.

Dermatološki simptomi: srbenje, izpuščaji, dermatografija (prekomeren odziv na koži).

Koža predstavlja in varuje individualnost. Nas varuje pred zunanjim svetom.
Srbečica lahko pomeni nezadovoljstvo, mogoče si želite stran, oditi iz situacije.
Izpuščaji lahko predstavljajo majhne skrite strahove.

Sluznice: izcedek iz nosu, kihanje, pekoče in srbeče oči.

Oči predstavljajo sposobnost jasnega videnja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Kaj je tisto, česar ne želim/ne morem/nočem videti?
Izcedek iz nosu lahko predstavlja preveč dogajanja hkrati in drobne prizadetosti, občutek žrtve, žalost, žalovanje za nečim/nekom.

Posledice cepljenja in prebolelega kovida brez invazivnih postopkov in neželenih stranskih učinkov uspešno odpravlja Mitja Jereb (https://mitjajereb.si/). Mitja zagotavlja, da njemu in njegovi ekipi terapevtov, pristop MIT, ki ga je sam razvil, daje možnost, da ljudem pomagajo pri vseh zdravstvenih težavah.

Kako ste si pri težavah dolgotrajnega kovida pomagali sami? Zbrane nasvete bomo objavili na tej spletni strani in na ta način pomagali tudi drugim, ki imajo težave po prebolelem kovidu.

Kako so si nekateri že pomagali?

Ol, 57 let
Jeseni 2022 sem zbolela za kovidom, kar me je psihično in fizično tako sesulo, da nisem bila sposobna delati in sem več kot pol leta bila na bolniški z diagnozo "dolgi kovid". Imela sem občutek, da jaz, ki sem vedno skrbela, da je vse potekalo brezhibno, vedno skrbela za dobro vzdušje v družini in družbi, bila super aktivna, nenadoma nisem sposobna ničesar več. Da lahko naredim samo kakšno najbolj osnovno delo in da lahko samo še počivam... a z glavo polno strahov, skrbi in negativnih misli. Ko sem prišla v stik z Anito sva pričeli delati na razreševanju možnih psiholoških /psihosomatskih vzrokih in razlogih za simptome, ki sem jih imela. Rezultat najinega dela je, da sem ponovno v službi, delam polni delovni čas, sem psihično veliko bolj stabilna, ponovno sem se začela ukvarjati z dodatnim delom, ki me izredno veseli ... nekaj bolečin v mišicah je še... a ni primerljivo s tem, kar se je dogajalo v prvi polovici letošnjega leta.
Jakob, 42 let
Avgusta 2021 sem se enkrat cepil s Pfizerjevim cepivom in po dveh dneh čutil omrtvičenost prstov na rokah. Ker mi zdravnica ni mogla ustrezno pomagati, sem se odločil za terapijo z bioresonanco in po osmih terapijah omrtvičenosti v rokah ni bilo več. Tudi občutek za dotik je zopet enak.

POMOČ PO PREBOLELEM KOVIDU