PREVENTIVA PRI GRIPI IN KOVIDU

Mediji nam že nekaj časa dopovedujejo, da se kovid vrača, zato smo v nadaljevanju pripravili nekaj pomembnih izhodišč, ki temeljijo na ugotovitvah zadnjih treh let in so jih povzeli v združenju Front Line COVID-19 Critical Care Alliance (FLCCC). V združenju si prizadevajo za strokovno obravnavo kovidne bolezni ter znanstveno podprto raziskovanje prednosti in slabosti cepljenja proti C-19. Več o tem si lahko preberete na povezavi: https://covid19criticalcare.com/protocol-categories/prevention/

Kaj je pomembno vedeti o preventivi pri gripi in kovidu?

Pomembno je, da nas ne prevzameta panika in strah. Ti dve čustvi povečujeta izločanje stresnih hormonov, ti pa zmanjšujejo naravno obrambno sposobnost telesa.

Če boste izpostavljeni kateremukoli prehladnemu virusu, tudi virusu gripe ali kovida, se najprej zanesite na svojo naravno imunsko sposobnost. Virus običajno najbolj prizadene posameznike, ki v preteklih letih niso bili izpostavljeni virusom ali so jim bili manj izpostavljeni in zato niso razvili lastne imunske sposobnosti.

Simptomi zadnjega vala so podobni drugim boleznim dihal in vključujejo suh kašelj, vneto grlo, konjunktivitis (vnetje očesne veznice), glavobol, kožne izpuščaje, drisko in vročino. Možno je, da opazite tudi:

zamašen nos in bolečine v sinusih,
boleče zobe in dlesni,
zabuhel obraz,
otekanje ali bolečine v očesni votlini,
slabo počutje in bolečine v mišicah,
utrujenost.

Pomembno je, da ukrepamo preventivno in pametno. Zdravniki iz združenja FLCCC Aliance so razvili odlične protokole za zaščito in samozdravljenje:

Pri zgodnjem zdravljenju se je potrebno najprej osredotočiti na zgornji del dihal – uporabimo sredstva za izpiranje nosu in pršila za nos. Podrobne nasvete najdete na povezavi: https://covid19criticalcare.com/protocol/i-care-early-covid-treatment/
Tretma zgornjega dela dihal kombiniramo z antivirusnimi zdravili kot sta na primer ivermektin ali hidroksiklorokin in nadaljujemo s krepitvijo imunskega sistema. Slednje vključuje vitamin D, vitamin C, kvercetin z bromelainom, N-acetil cistein, probiotike, omega-3 maščobne kisline, melatonin (najbolje s počasnim sproščanjem), cink (s kvercetinom) in selen.
Pomembna je tudi prehrana, zato uživajmo hrano z nizko vsebnostjo histamina, brez kislega zelja in drugih fermentiranih živil, alkohola, predelanih mesnin, staranega sira, določenih vrst rib in školjk, paradižnika, jajčevcev ter predelanih ogljikovih hidratov in sladkorja. Občasno je dobro narediti prekinitveni post in poskrbeti za dobro črevesno floro. Dober imunski sistem je namreč odvisen od številnih dejavnikov, predvsem pa je to dolgoročen in vseobsegajoč projekt. Pri tem je pomembno tudi to, da se zavedamo škodljivosti stresa in stresnih dejavnikov ter se ne pustimo zastrašiti.
Razmislimo o tem, kako dober je naš spanec in si vsak dan zagotovimo obilno merico svežega zraka in sonca.

PREHRANA:

Prekinitveni post/časovno omejeno uživanje hrane v kombinaciji z dieto z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov, visoko vsebnostjo maščob (ketogena dieta) z rastlinskimi olji in z majhno vsebnostjo omega-6 maščob.

PREHRANSKI DODATKI:

Natokinaza: od 100 do 200 mg 2x dnevno.
Resveratrol: 500 mg dnevno.
Aspirin: 81 mg dnevno (za osebe z nizkim tveganjem za krvavitve).
Magnezij:od 100 do 400 mg dnevno.
Omega-3 maščobne kisline: od 2 do 4 g dnevno.
Koencim Q: od 200 do 400 mg/dan.
Melatonin: od 3 do 10 mg pred spanjem (s počasnim/podaljšanim sproščanjem).
Bromelain: 500 mg dvakrat dnevno +/-
N-acetil cistein (NAC): 600 mg dvakrat dnevno.
Berberin: od 500 do 600 mg dvakrat dnevno.

OSTALI NASVETI

Če kadimo, poizkušamo kaditi čim manj, saj lahko dim draži grlo.
Privoščimo si dodaten počitek in se izogibajmo napornim dejavnostim. Če se počutimo dovolj dobro, lahko lahka vadba ali sprehod pomagata pospešiti okrevanje, saj je znoj glavni način, s katerim telo izloča patogene.
Pijmo veliko tekočine, da ostanemo hidrirani. Najboljša je navadna voda, tudi topli napitki lahko pomirjajo. Kavo zamenjamo z zelenim čajem.
Temperatura v prostoru naj bo prijetna, vendar poskrbimo, da bo svež zrak krožil.
Ponoči lahko ublažimo kašelj z rahlo dvignjenim vzglavjem postelje, tako da pod žimnico položimo blazino.
Privoščimo si »živo,« hranljivo in lahko prebavljivo hrano. Če imamo občutek, da nas zebe, jedem dodamo ingver, cimet, zeleno čebulo in česen. Če pa imamo občutek, da nam je vroče, pijemo veliko čaja iz poprove mete ter jemo hladno sadje in zelenjavo (citrusi, paprika). V obeh primerih pa se izogibamo mlečnim izdelkom, sladkorjem in sladkarijam ter bogati ali ocvrti hrani.

PREVENTIVA PRI GRIPI IN KOVIDU